4. avg. 2026
Svet okoli nas in družba, v kateri živimo, se spreminjata. Na žalost ne vedno na bolje.
Narava se težko spopada z našim ravnanjem, podnebje ne upošteva več tradicij, množice ljudi se pripravljajo na selitev. Na nas in predvsem na naše potomce se zgrinjajo izzivi, s katerimi se bomo morali soočiti, če hočemo ali ne. Od nas je odvisno, kako se bomo z njimi spopadli. Zato ne bi bilo odveč, da si ponovno zapomnimo nekatere vrednote, ki razlikujejo razmišljajočega človeka od živali, oziroma od bedaka.
#1 SPOŠTOVANJE
Spoštujemo naravo, človečnost in prepričanja.
Spoštovanje do Zemlje in narave: Morda je še čas, da se zamislimo, kakšen vpliv ima naše ravnanje na okolje – od onesnaževanja do osebne porabe, ki naj bi bila po izkrivljenih naukih vedno višja. Teme se ponujajo same: voda, hrana (zlasti meso), oblačila (toliko?), plastika, bencin, poraba elektrike, ogrevanje… Morda bi nam bolj pristajala lahka skromnost kot požrešnost.Morda je še čas, da razmislimo tudi o zaščiti flore in favne, od dreves, prek kitov do hroščev. Razmisliti o tem, kaj lahko sami storimo za zaščito, kateri projekt bomo podprli. Zemlje ne smemo izčrpati – v dosegu zaenkrat ni drugega planeta, kjer bi nas hoteli.
Spoštovanje do ljudi: Morda je še čas, da razmislimo predvsem o osnovni vljudnosti drug do drugega. Empatija, pomoč potrebnim, ponižnost. Spoštovanje ljudi pomeni spoštovanje drugih mnenj ali osebnih potreb, če le niso v grobem nasprotju s tradicijo in moralnimi vrednotami, ki so jih stoletja ustvarjali naši predniki, ali z našim prepričanjem. Ponižnost in vljudnost se še vedno izplačata – ubiti se lahko namreč vedno, za to bo časa in prostora na pretek.
#2 SVOBODA
Priznavamo svobodo gibanja in mišljenja.
Morda je še čas, da se zamislimo, ali si želimo ohraniti možnost izbire, možnost, da se svobodno odločamo sami zase, brez odobritve oblasti. Vsi ne živimo v enakih pogojih, zato je lahko stopnja svobode za vsakogar drugačna. Prav zato jo moramo ceniti, varovati in, če je mogoče, pomagati, da jo uživajo tudi drugi, ki si jo želijo. Če imamo svobodo, lahko imamo tudi neodvisnost. Osebna svoboda je vedno povezana z osebno odgovornostjo. Če izgine, nastopi anarhija – in to si lahko resnično prihranimo za konec, ko bomo ugašali luči.
#3 RESNICA
Držimo besedo in navajamo dejanske proizvodne materiale.
Morda je še čas, da se zamislimo, ali je normalno, da pokvarjeni politiki, oligarhi, sodobni diktatorji in predstavniki navideznih elit pogosto poskušajo izkrivljati resnico v interesu utrditve lastne moči in povečanja svojih dobičkov. Ker resnice, poštenosti in spodobnosti dolgoročno ni mogoče izkrivljati. Od nas je odvisno, ali bomo uporabili lastni zdrav razum in si prizadevali razlikovati ter jasno poimenovati, kaj je resnica in kaj ni. Ali res želimo svojim otrokom zapustiti izropano planet in družbo, ki se utaplja v neumnostih in lažeh? Ne lagati je normalno in ne obratno – resnica in čast sta še vedno privlačni in vredni truda.
#4 NEODVISNOST
Smo neodvisni od institucij, političnega položaja in nepoštenosti.
Morda je še čas, da se zamislimo, ali res verjamemo v vrednote, kot so resnica, čast, svoboda ali spoštovanje narave. In če je tako, je morda čas, da se začnemo zanje malo bolj boriti in se ne bojimo govoriti stvari naravnost in razumljivo. In da ne odstopamo. Z molkom in nedejavnostjo le olajšujemo delovanje tistim, ki jim te vrednote izrecno motijo. Zgodovina in sedanjost sta nam že pripravili nešteto opozoril, kaj se zgodi, če začnemo popuščati zlu in opuščati omenjene vrednote – vedno znova se opekati ob istih kamnih res ni preveč pametno.
#5 PREGLED
Ne jemljemo se preveč resno in smo pozitivni uporniki.
Morda je še čas, da se zamislimo, ali ne bi smeli ob vseh nalogah, obveznostih in svetih bojih pozabiti, da je življenje neverjetno kratko in da bi ga morali znati uživati, na primer tudi tako, da se ne jemljemo ves čas resno – malo humorja, pretiravanja ali provokacije v primernih odmerkih ne more škoditi v nobeni količini.
